A vi jeste pa tudi regratove cvetove?

O regratu vemo menda že vse. Ali res vemo vse?

Vsi ga nabiramo, vsi pametujemo o njem, pa vendar vidim, da nas pri tej rastlini še vedno ovirajo mnogotera nesmiselna prepričanja. Eno takih je, recimo to, da se regratovih cvetov ne uživa, razen in kvečjemu za regratov med. In tako pri nabiranju regrata še vedno odvržemo najokusnejši in verjetno tudi najbolj hranljivi del rastline.

Pred leti sem to še počela tudi sama, saj sem bila tako navajena od doma. Dokler nisem ob neki priložnosti še pred pomladjo dobila vrečke regrata, nabranega na Krasu in lepo očiščenega in opranega. Ko sem potem naredila solato iz tistega regrata, se je izkazalo, da je v njej poleg listov tudi polno cvetnih popkov. Takrat sem bila nemalo začudena, a solata z regratovimi popki je bila naravnost izvrstna. Regratov cvetni popek ima morda rahlo orehast okus in solata je res slastna, ko pregrizneš tisti čvrsti popek.

Že naši staroverski predniki so trdili, da je treba uporabljati cele rastline, če hočemo dobiti iz njih tiste dobrine in moči, ki nam jih te rastline nudijo. Seveda, pa niso vedno vsi deli rastlin in v vseh stadijih razvoja tudi užitni. Mnogi deli se uporabljajo le za izdelavo tinktur, mazil in obkladkov.

Kar zadeva regrat, je užitna vsa rastlina v vseh fazah svoje rasti in vse leto od korenin, listov, cvetnih popkov, razprtih rumenih cvetov in celo votla stebelca so jedilna. Prav tako pa je regrat okusen sredi poletja po košnji, ko na hitro zraste spet mlad in širokolisten. V krajih, kjer ni snega, ga lahko nabiraš vso zimo, saj rastlina neprestano odganja nove liste.

Ljudje tako radi rečemo, da je tisti regrat, ki spomladi pokuka na plano še ves rdeč od zime, mlad in najokusnejši. Res je zelo okusen in tudi zelo hranljiv, saj je rastel zelo počasi in v trdih zimskih pogojih razvijal v sebi mnoge snovi za svoje preživetje, te pa še kako koristijo tudi nam.

Ker sem nekaj let živela v slovenski Istri, kjer sem rada stikala za divjimi užitnimi rastlinami, sem imela priložnost opazovati rast regrata vso zimo. Da zraste nova regratova rozeta do te mere, da se jo splača odrezati, je potrebno kar mesec do dva, odvisno od temperatur. Na celini, kot Istrani radi rečejo notranjosti Slovenije, pa je za njegovo rast potreben še daljši čas, saj zemlja zmrzuje tudi za daljša obdobja.

In, če ta prvi spomladanski regrat primerjam s tistim, ki čez leto zraste le v nekaj dneh, kar je lepo opazno po košnji trave, potem se res postavlja vprašanje, kateri regrat je bolj mlad.

Kakorkoli, regrat je dober vse leto, res pa je tisti prvi spomladanski daleč najboljši, saj ponudi našemu telesu čudovita hranila, ki jih je zbiral v sebi vso dolgo zimo, nam pa jih je po njej že pričelo primanjkovati. Z njegovo hranilno in zdravilno vrednostjo in okusom se ne more primerjati nobena zelenjava s trgovskih polic.

Torej, za tokrat priporočam, naj regratovi cvetni popki postanejo sestavni del vaše solate.

V naslednjem članku, ko bo regrat že v cvetu, pa bom napisala še nekaj namigov za jedi iz regrata in dodala informacije o njegovih zdravilnih močeh.

Za danes pa tale recept za regrat z jajci po istrsko ali »frtalja« z regratom.

Frtalja z regratom

Regrat z jajci po istrsko

Na maščobi popražiš malo čebule in po želji dodaš še stisnjen česen. Dodaš regrat in dve žlici vode, da se lepše duši, vendar dušiš le toliko časa, da regrat malo upade, to je pa komaj minuta ali dve. Lahko pa delaš tudi brez čebule. Na vrh ubiješ jajce ali dve, pomešaš in jed je pripravljena. Posoliš in popraš po okusu.

Kaj pa zraven?  Lahko si privoščiš polento ali pa kos kruha.

Dober tek!

 

Regratovi cvetovi – dva okusna recepta

Polenta, kraljica jedi

Kako kuhamo polento

2018-04-06T11:37:10+00:00 Kuharija za enega|