Ko bi še Hitchcock obmolknil

Bilo je enkrat leta 2013. V Kopru nas pobere punca in štartamo proti Ljubljani. Čim pridemo na avtocesto, vpraša če nas moti kajenje v avtu. Vsi odgovorimo, da nas moti in ona pravi: »Okay.«

Potem po dveh ali treh kilometrih vožnje ne vzdrži več in prižge cigareto. Molčimo. Ona kadi in malce odpre sprednjo šipo, vendar to seveda ne pomaga in cigaretni dim se razleze po avtomobilu.

Zatem se ustavimo na črpalki. Voznica na glas ugotavlja, da nima gotovine in, da bo plačala z moneto. Spet molčimo.

Punca natoči gorivo in gre plačat, ob povratku iz trgovine pa nosi v roki ta velik Monster (močna poživljajoča pijača) in pove, da je zelo zaspana. Med vožnjo se skušamo sicer malo pogovarjati, punca nagiba svoj Monster, a pogovor ne teče najbolj sproščeno. Dekle nam je vzbudilo močne dvome v njene vozniške sposobnosti in kondicijo, vendar še vedno ničesar ne rečemo. Z enim očesom pa ves čas pazimo na njeno vožnjo.

V nekem trenutku pa iz ust voznice privrejo naslednje besede: »Včasih sm tko zaspana. Me včasih kr mal zmanjka med vožnjo, pa pol sploh ne vem, kako mi je ratal kam pridet«.

Tisto vožnja se je sicer srečno končala. Mislim pa, da bi v tej situaciji še mojster Hitchcock obmolknil.

To zgodbo je doživel Milan Jocić.

Naslednja zgodba: Slaba vest

Prejšnja zgodba Šokantna vožnja

 

2017-10-16T20:29:37+00:00 Prevozi.org in štoparske zgodbe|