Oh, za sušenje vendar potrebuješ ogromno prostora!
Čemu sušiti rastline doma, ko pa lahko vse kupimo v trgovini?
Odgovor na prvo trditev je pozitiven edino v primeru, če nameravate postaviti proizvodno čajev in začimb za prodajo na veliko. Potem boste potrebovali sušilnice, seveda.
Če pa boste sušili rastline le za lastne potrebe, vam zadošča okenska polica in platnena kuhinjska krpa ali čist nepotiskan papir za podlago.
Odgovor na vprašanje čemu sušiti, pa je obširnejši in kompleksnejši. Če se zadovoljite s posušenimi čaji in začimbami v kozarčkih in vrečkah s trgovskih polic, je to pač vaša odločitev in glede okusa in kakovosti ne sodite med preveč zahtevne kupce. Obstajajo pa celo taki ljudje, ki se koristi rastlin sploh ne zavedajo in jih zato ne uporabljajo. Opazila sem, da vonj po origanu ponekod že izginja iz picerij.
Če kupujete kakovostno posušeno rastlinje pri manjših zasebnih ponudnikih, potem ste se verjetno res oskrbeli z rastlinjem, ki je bilo nabrano v ekološko nespornem okolju in sveže posušeno oziroma zelišča niso starejša od enega leta šteto od dne, ko je bila rastlina utrgana pa do dne, ko ste jo vi kupili.
Zakaj torej nabirati užitne rastline?
- Rastline so naši najboljši prijatelji za zdravje. Seveda obstajajo mnoge t.i. zdravilne rastline, nadvse bogate s celo množico koristnih snovi in uspešne pri zdravljenju marsikaterih bolezni. Vendar pa raje ne razmišljajmo o rastlinah kot o zdravilih za bolezni, pač pa raje o rastlinah za uživanje v vaši vsakodnevni prehrani in negi. Zdravje bo, ko boste poskrbeli za čim več kakovostne in sveže rastlinske hrane, za čim več gibanja v naravi in čim manj nepotrebne jeze in skrbi, za preventivo, torej. Ni nam treba medikalizirati vsake uboge rožce in se ukvarjati s podrobnostmi, za kaj je katera »travca dobra«. To nima nobenega smisla. Raje se jih postopoma naučimo prepoznavati od neužitnih in tudi strupenih, podučimo se ali so primerne za sušenje ali za svežo uporabo ali se jih morda sme tudi zamrzniti. Ubadanje s tem, katere in koliko koristnih snovi vsebujejo in za kaj naj bi bile te snovi koristne, nas lahko spravi v obup. Preveč podatkov in premalo koristi od njih! Rastline je treba uživati vsakodnevno in takrat, ko je njihova sezona. To naj bi bila vsa naša preokupacija.
- Nabiranje rastlin blaži vsakodnevni stres. Občutek, ko sami nabirate koristna zelišča in užitne rastline, je neprecenljiv, četudi ste v naravi sami in brez vesele družbe. Ogledovanje trav in cvetic in razmišljanje o tem, katero boste ponesli s seboj domov, vas vsaj za tisti čas odtrga od vsakodnevnih skrbi. To pa je že nekaj, kajne?!
- Nabiranje rastlin je neprecenljiva priložnost za uživanje na svežem zraku.
- Sušeče se rastline nežno in prijetno odišavijo prostor. Jaz jih sušim kar na okenski polici v spalnici. Tako v spanju vdihavam njihova eterična olja in prijetne vonjave.
- Lastna zaloga čajev in zelišč me ob vsaki uporabi spomni, da sem bila takrat nekje v naravi, ko sem jih nabirala. Taki prijetni spomini mi vedno prikličejo nasmešek na obraz, še zlasti sredi zime.
- Zanesljivo veste, da so vaše začimbe in čaji sveži. Seveda pa poleg imena zelišča napišite tudi vsaj letnico nabiranja. Kajti, vedno nam ostane kaj neporabljenega od lani. Ne mešajte letošnjih rastlin z lanskimi, to sicer ni tragedija, vendar pa raje uživajte v urejenosti.
- Preprosto zato, ker je to užitek. Če pa še ni, pa lahko postane, ko se boste naučili prepoznati vsaj eno ali dve vrsti rastlin v naravi. Kadar se boste podali z družino ali prijatelji v naravo, boste ob poti vedno srečali koristne prijateljice polne arom, mineralov in zdravja nasploh. S seboj vzemite le papirnato vrečko, ker plastična še zlasti v vročem vremenu res ni primerna.
Rastline v naravi in na vrtovih nabiramo za začimbe, čaje in za uživanje v vsakodnevni prehrani. Ne pozabite dejstvo, da preden so ljudje »iznašli« vrtove, so svojo hrano nabirali prosto v naravi. In, uporabnost večine rastlin je mnogovrstna. In res ni važno, ali je rastlina zrasla na tej ali oni strani vrtne ograje. Kajti s plevelom, na žalost, zmerjamo rastline, ki rastejo na napačni strani plota.
Naslov prispevka je sušenje čajev in začimb. No, s tem lahko sedaj opravimo na hitro, saj je sila preprosto.
Skratka, sušenje in shranjevanje res ni nikakršen »big deal«. S slik boste lahko razbrali, kako približno je to videti kar na moji okenski polici.
Nekaj osnovnih napotkov za sušenje in shranjevanje
- Rastline za sušenje je treba nabirati v suhem vremenu, najraje sončnem in okoli 11.ure dopoldne. Takrat razvijejo največ eteričnih snovi.
- Nekatere drobnolistnate rastline (timijan, šetraj, materina dušica …) sušimo kar v šopkih ali razgrnjeno cele rastline in jih osmukamo, ko so suhe.
- Svežim rastlinam potrgajte liste ali cvetne dele (bazilika, robinija, vrtnice); bezgove cvetove od socvetja odrežite s škarjicami.
- Razprostrite na podlago po okenski polici, na katero naj ne sije sonce.
- Ko se rastlinje dobro posuši – čas sušenja je zelo različen in rastlina mora biti res suha, kajti sicer lahko splesni, kar pa je zdravju škodljivo, ga spravite v papirnate ali platnene vrečke ali v steklene kozarce (tudi plastične) in shranite v temen prostor. Osebno jih sušim najmanj 10 dni in več, potem jih za sprotno uporabo dam v steklene kozarce, katerih pa vsaj še teden dni po sušenju ne zaprem s pokrovom. Večje količine shranim v papirnato vrečko.
- Pomembno: ko osmukate vejice rastlin, le-teh nikar ne zavrzite. Uporabljajte jih za kopeli ali nožne kopeli. Vejice timijana, lovorja, sivke, šetraja, žajblja itd so polni eteričnih olj. Dajte jih v platneno vrečko, mešano ali posamično in namočite v kad ali umivalnik in brez dodatkov šamponov in sintetičnih dišav. Pa tudi lanskoletne čaje in začimbe uporabite za kopeli. Zakaj zavreči, kar imamo pri roki in nam je podarila narava?
Obstaja množica rastlin, katerih uporabnosti mnogi ne poznajo.
Danes bom na kratko opisala vrtnico. Vrtnica je rastlina “širokega spektra”. Vsi jo občudujemo v vazi, lahko jo pojemo za kosilo ali večerjo, njene liste lahko kandiramo v eksotično sladico ali kuhamo marmelado; no, parfumov iz vrtnic niti ne bom posebej omenjala. Govorim o dišečih vrstah vrtnic, ki rastejo na domačih ali opuščenih vrtovih, vzpenjavke ali ne, o vseh tistih omamno dišečih vrtnicah, ki so že zdavnaj zapustile vrtnarije in ne vsebujejo več sledov strupov. Ja, njihova uporabnost je vsestranska.
Prav pred kratkim se porezala čudovito dišečo mnogocvetno rumeno vrtnico na nekem opuščenem vrtu. Kaj vse sem naredila iz nje?
- Najprej sem osmukala razcvetele cvetove in jih dala sušit.
- Odbrala sem nekaj napol razcvetelih cvetov, jih pomočila v testo za palačinke, ocvrla in pojedla.
- Iz vseh ostalih cvetov pa je nastal čudovit šopek, vreden flamskih slikarjev. Vidite ga na naslovni sliki. In to še ni vse. Kar dvakrat sem še najbolj razcvetele in močno dišeče cvetove pobrala iz vaze, jih osmukala in dala sušit za čaj kot lahko vidite na sliki zgoraj.
Dušen radič s testeninami
Poletna rižota s proseno kašo
Leave A Comment