Joe Dispenza - Placebo ste vi

Avtor knjige Placebo ste vi, Jo Dispenza je v mladosti doživel nesrečo, ko ga je med kolesarjenjem povozil avto in ga še nekaj časa vlekel po cesti, preden je ustavil. Potem ga je zakotalilo še kakih 20 metrov naprej po cestišču. Poškodbe vretenc so bile tako hude (zajetna količina zdrobljenih delcev se je pomikala proti hrbtenjači), da je bila verjetnost, da bi spet lahko hodil le, če bi opravili izjemno zapleteno operacijo. Vendar je operacijo zavrnil, odpeljali so ga domov, kjer se je ozdravil sam s pomočjo lastnih misli. To je bila po mnenju vseh glede na naravo in težo njegovih poškodb čudežna ozdravitev.

Joe Dispenza je posvetil svoje življenju raziskovanju misli in možganov. V knjigi je navedenih ničkoliko nenavadnih primerov in ugotovitev z vsega sveta, ki so jih znanstveniki srečali in preučevali v svojih raziskavah.

Po vsem svetu predava in vodi delavnice. Z ekipo znanstvenikov opravlja meritve o spremembah v možganih udeležencev med meditacijami. Poroča o ženski, ki se je preobrazila s pomočjo meditacij in v roku nekaj let premagala multiplo sklerozo ter o mnogih drugih »čudežnih« in ohrabrujočih ozdravitvah.

Avtor nam v knjigi natančno pojasni vpliv misli in kakšne spremembe v možganih le-te povzročijo. Pokaže nam pot in metodo, kako lahko sami vplivamo na potek naših misli in s tem na spremembe v svojih možganih, kako lahko resnično vplivamo na svoje življenje.

Joe Dispenza z empatijo uči ljudi, kako si lahko spet pridobijo zdravje z močjo lastnih misli.

Izvlečki in navedki iz vsebine

O čudežnih dogodkih, ki so povzročili začetek raziskav učinka placeba

»Pregovor pravi, da obupni časi terjajo obupne ukrepe. Ko je bil ameriški kirurg Henry Beecher (Harward) vojak v drugi svetovni vojni, mu je zmanjkalo morfija. Proti koncu vojne je poljskim vojaškim bolnišnicam primanjkovalo morfija, zato ta položaj ni bil neobičajen. Bal se je, da bi ranjenec brez sredstva proti bolečinam zapadel v usodni srčno – žilni šok. To, kar se je zgodilo potem, ga je osupnilo.

Ne da bi trenila z očesom, je ena od medicinskih sredstev napolnila injekcijo s solno raztopino in jo vbrizgala vojaku – kot bi mu vbrizgala morfij. Vojak se je takoj umiril. Odzval se je kot da je dejansko dobil mamilo, čeprav je šlo samo za kanček slane vode. Beecher je nadaljeval operacijo, zarezal je v vojakovo meso, postoril, kar je pač moral, in zašil rano – vse brez anestezije. Vojak ni čutil skoraj nobenih bolečin in ni zapadel v šok. Beecher se je spraševal, kako je to mogoče – kako je lahko solna raztopina nadomestila morfij?

Po tej osupljivi izkušnji je Beecher vsakič, ko je poljski bolnišnici zmanjkalo morfija, ravnal enako: ranjencu je vbrizgal solno raztopino. Kot bi mu vbrizgal morfij. Izkušnja ga je prepričala o moči placeba, in ko se je po vojni vrnil v Združene države, je začel preučevati ta pojav.«

Postopoma so se različni znanstveniki začeli vključevati v raziskovanje placeba in po letu 1995 je placebo postal resen del medicinskega raziskovanja.

Psiholog dr. Irving Kirsch (Connecticut) je preučeval meta-analizo objavljenih 19 raziskav antidepresivov, opravljenih na 2300 bolnikih. Z osuplostjo je ugotavljal, da je večino izboljšanja prinesel placebo in ne zdravilo proti depresiji. Kasneje je preučeval 35 kliničnih preiskav s 5000 bolniki in ugotovil, da je placebo v osupljivih 81% učinkoval enako kot priljubljeni prozac, effexor in drugi.

Kirurg Bernie Siegel, dr.med. (Yale) se je spraševal, zakaj so nekateri bolniki z rakom, ki so imeli slabše možnosti za preživetje, preživeli, drugi z boljšimi možnostmi pa ne. Takrat je sklenil, da »ni neozdravljivih bolezni, so le neozdravljivi ljudje.«

Dr.med. Fabrizio Benedetti je bil prvi, ki mu je uspelo dokazati učinek placeba na človekove nevrone.

»Prevzemite nadzor nad umom – ta namreč vpliva na snovni svet.«

Prav tako je bilo osupljivo spoznanje, da placebo enako učinkuje tudi, kadar ljudje vedo, da ga jemljejo. To je ugotovil doktor vzhodnjaške medicine s Harvarda Ted Kaptchuk. Šlo je za sindrom razdražljivega črevesja in 40 bolnikom s tem sindromom so dali stekleničko, na kateri je jasno pisalo »tablete placeba«. Povedali so jim, da so tablete narejene iz inertne (nedejavne) snovi, recimo sladkorja, a da se je zanje v kliničnih raziskavah izkazalo, da izjemno izboljšajo stanje. Rekli so jim še, da placebo učinkuje na ravni um – telo in spodbuja samozdravljenje telesa. Kontrolna skupina z enako diagnozo ni dobila ničesar.

Po treh tednih jemanja so v skupini s placebom dvakrat pogosteje poročali o izboljšanju kot v kontrolni skupini.

»Kaptchuk je dejal, da je mogoče razliko primerjati z delovanjem najboljših pravih zdravil proti sindromu razdražljivega črevesja. Teh bolnikov ni nihče z zvijačo pripravil do tega, da so se pozdravili. Zelo dobro so vedeli, da niso dobili nikakršnega zdravila – a ko so slišali, da lahko placebo pripomore k lajšanju njihovih simptomov, obenem pa so verjeli v izid, neodvisen od vzroka, so s tem vplivali na svoja telesa in omogočili izboljšanje stanja.«

Raziskave so tudi pokazale, kako lahko prepričanja in zaznave vplivajo na umske sposobnosti pri opravljanju običajnih testov. Dr. Claude Steele je skupaj z dr. Joshuo Aronsonom na univerzi Standfort naredil raziskavo med študenti, ki so jim dali v reševanje vrsto testov verbalne sposobnosti. Izpostavili so vpliv stereotipov in ena skupina študentov je dobila informacijo, da črnci dosegajo slabše rezultate kot belci in da je vprašalnik namenjen merjenju njihovih kognitivnih sposobnosti; drugi skupini pa so rekli le, da je vprašalnik nepomembno raziskovalno orodje. V prvi skupini z aktiviranim vplivom stereotipa so črnci dejansko dosegli slabše rezultate kot belci. V drugi skupini, kjer stereotip ni bil izpostavljen, so se oboji odrezali enako. Takih raziskav so naredili veliko z različnimi stereotipi.

Ste lahko sami svoj placebo?

Tudi tu so preiskave dale zanimive rezultate. Pri seriji raziskav v Toledu so naredili serijo raziskav na zdravih prostovoljcih. Vsakič so skupino razdelili na dva dela in sicer na optimiste in pesimiste.

V prvi raziskavi so jim dali placebo in rekli, da se bodo po njem počutili slabo. Pesimisti so imeli močnejšo negativno reakcijo kot optimisti.

V naslednji raziskavi so jim dali placebo in jim rekli, da bo zadeva pomagala pri boljšem spanju. Optimisti so imeli precej boljši spanec kot pesimisti.

Placebo: anatomija misli

»Če učinek placeba razkriva, kako lahko misel spremeni fiziologijo – lahko bi rekli, da um prevlada nad snovnim -, bi lahko preučili svoje misli in njihov pomen na možgane in telo.«

»Smo bitja navad. Vsak dan skozi našo glavo šine od 60.000 do 70.000 misli. Od teh misli je 90% popolnoma enakih kot tiste, ki smo jih imeli dan predtem.«

Vstanemo ob isti uri, enako umivanje zob, enako česanje, enak zajtrk, ista pot v službo …. Vse isto kot dan poprej. In tako vsak dan.

»Če se vam zdi, da trdim, da večino življenja preživimo na »avtopilotu«, imate prav. Če nam po glavi rojijo vedno enake misli, sprejemamo vedno enake odločitve. Vedno enake odločitve privedejo do vedno enakega vedenja. Vedno enako vedenje povzroči vedno enake izkušnje. Ustvarjanje vedno enakih izkušenj izzove vedno enaka čustva. In vedno enaka čustva so vzrok vedno enakih misli.«

»Ne možgani ne telo se prav nič ne spremeni, ker mislite vedno enake misli, počnete vedno enake stvari in živite pod vplivom vedno enakih čustev – čeprav mogoče skrivaj upate, da se bo vaše življenje spremenilo. Aktivnost vaših možganov je ves čas enaka – vedno znova se aktivirajo ista možganska vezja in ustvarja enaka možganska kemija. In taista kemija aktivira enake gene enako. Nespremenjeno izražanje genov ustvarja enake beljakovine, gradnike celic, zaradi česar se telo ne spremeni. In ker je to izražanje beljakovin izražanje življenja ali zdravja, vaše življenje in zdravje ostajata nespremenjena.«

»Tako kot so misli jezik možganov, so čustva jezik našega telesa. Stanje duha je odraz sodelovanja uma in telesa.

Mišljenje ustvarja čustva, čustva pa misli, ki so jim enakovredne. Gre za povratno zanko – večina je lahko ujeta vanjo več let.«

»Ta čustva, ki niso nič drugega kot kemični zapisi preteklih izkušenj, povzročijo nastanek naših misli, in doživljamo jih vedno znova. Dokler se to dogaja, živimo v preteklosti. Nič čudnega, da tako težko spremenimo svojo prihodnost.

Dokler živimo v preteklosti, ne moremo ustvariti nove prihodnosti. To je preprosto nemogoče.«

95% tega, kar ste, je skupek zapomnjenih oblik vedenja, veščin, čustvenih odzivov, prepričanj, zaznav in razmišljanj, ki delujejo kot podzavestni samodejni računalniški program.

Torej 95% tega, kar ste, je podzavestnega ali celo nezavednega. To pomeni, da se 5%, kolikor znaša delež zavestnega uma, »bojuje« proti 95% tega, kar ste si zapomnili podzavestno.

»Če učenje predstavlja ustvarjanje novih sinaptičnih povezav, spominjanje predstavlja njihovo ohranjanje. Spomin pravzaprav predstavlja dolgoročen odnos ali povezavo med živčnimi celicami. Ustvarjanje teh povezav ter načini, kako se povezave sčasoma spreminjajo, spremenijo fizično strukturo možganov.

Ko možgani poskrbijo za te spremembe, naše misli poskrbijo za nastanek mešanice različnih kemičnih snovi, imenovanih živčni prenašalci oziroma nevrotransmiterji (recimo serotonin, dopamin, acetilholin…).«

Nevroplastičnost

Raziskave kažejo, da takrat, ko uporabljamo možgane, ti rastejo in se spreminjajo, zahvaljujoč njihovi nevroplastičnosti – sposobnosti, da se prilagodijo in spremenijo, ko sprejemajo nove informacije. Primer: dlje ko matematiki preučujejo matematiko, več nevralnih vej poganja na področju njihovih možganov, »zadolženih« za matematiko. Poklicni glasbeniki po letih izvajanja simfonij in nastopanja v orkestrih razširijo področje možganov, povezano z jezikom in glasbenimi spretnostmi.

»Lahko bi rekli, da so možgani narejeni tako, da odsevajo vse, kar veste in ste izkusili v življenju.«

Uspešne vizualizacije

Primer aktivista za človekove pravice Anatolija Šaranskega, ki je bil 9 let zaprt v Sovjetski zvezi zaradi domnevnega vohunjenja za ZDA in je 400 dni preživel v majhni, temni in ledeni samici. Vsak dan je v mislih igral šah sam s seboj. Zapomnil si je koordinate namišljene šahovnice in postavitve figur na njej. Po izpustitvi se je preselil v Izrael in postal minister. Ko je leta 1996 Izrael obiskal svetovni šahovski prvak Gari Kasparov in igral simultanko proti 25 ljudem, ga je Šaranski premagal.

Dispenza našteje še mnoge znane primere, ko so ljudje s pomočjo vizualizacije dosegli stvari, ki so si jih zamišljali. V različnih okoliščinah so uspeli izklopiti vplive okolja ter ustvariti in ohraniti številne nove nevronske zemljevide.

In dalje pripoveduje o opravljenih raziskavah in meritvah različnih znanstvenikov, ki so merili in beležili, kaj se je dogajalo in spreminjalo v človekovih možganih.

Učinek placeba na telo

Leta 1981 so pod vodstvom dr. Ellen Langer, psihologinje s Harwarda naredili poskus, v katerem naj bi se starejši moški pretvarjali, da so spet mladi. V ta namen so prostovoljce, stare med 70 in 80 let zaprli v samostan in jih prosili, da se pretvarjajo, da so za 22 let mlajši.

Čez teden dni je prispela še ena, kontrolna skupina starejših moških, kateri pa je bilo naloženo, da samo obujajo spomine na čas pred 22 leti, vendar pa se naj ne pretvarjajo, da so mlajši.

Prvo skupino so izpostavili različnim dražljajem, ki so poustvarjali obdobje iz njihove preteklosti: revije, filmi, priljubljene TV oddaje iz leta 1959 in glasbo. Pogovarjali so se o aktualnih dogodkih tistega časa izpred toliko let.

Po vsakem petdnevnem bivanju so raziskovalci opravili meritve in rezultate primerjali s tistimi, ki so jih pridobili pred pričetkom raziskave. Telesa moških v obeh skupinah so bila strukturalno in fiziološko mlajša. Izboljšanje je bilo izrazitejše v prvi skupini, ki se je pretvarjala, da je res mlajša. Izboljšave so bile na področju teže, višine in drže. Njihovi sklepi so postali gibljivejši in prsti so se jim »podaljšali«, saj je artritis izginil. Izboljšala sta se vid in sluh ter izostril spomin in umske sposobnosti. Prva skupina je izboljšala svoje dosežke za 63%, kontrolna skupina pa za 44%. Moški so se tiste dni dobesedno pomladili pred očmi raziskovalcev.

Kaj se je zgodilo?

Možje so očitno lahko aktivirali tista vezja v svojih možganih, ki so jih spominjala nanje pred 22 leti, njihova telesna kemija pa se je na to odzvala. Niso se samo počutili mlajše ampak so fizično postali mlajši. To so pokazale večkratne meritve. Niso se spremenili samo na ravni uma, spremenili so se na ravni telesa.

Izvorne celice

»Izvorne celice so naslednji košček sestavljanke, ki ga moramo razumeti. So vsaj delno odgovorne za omogočanje navidezno nemogočih izidov. Uradno gre za nediferencirane biološke celice, ki postanejo specializirane. Lahko bi rekli, da so surovi potencial. Ko se ti nepopisani listi aktivirajo, se prelevijo v tiste vrste celic, ki jih telo v določenem trenutku potrebuje – vključno z mišičnimi, kostnimi, kožnimi celicami, celicami imunskega sistema, in celo živčnimi celicami v možganih -, da bi nadomestile poškodovane celice v telesnih tkivih, organih in sistemih.«

»Placebo učinkuje tako, da z jasno namero in okrepljenim pozitivnim čustvom vplivate na um, da lahko ustrezna vrsta signala doseže celico DNK.«

Vaša osebnost ustvarja vašo resničnost. Osebnost sestavljajo vaše misli, dejanja in občutki.

Če želite spremeniti svoje življenje, morate dobesedno postati nekdo drug.

Da bi presegli svoje stanje duha, morate preseči vpliv treh dejavnikov: svojega telesa, okolja in časa.«

************

Dawson Church, dr. med. in avtor knjige The Genie in Your Genes v svojem predgovoru h knjigi PLACEBO STE VI med drugim pove:

»Joe Dispenza je na robu smrti moral to, kar je verjel v teoriji, preizkusiti v praksi: naša telesa imajo prirojeno inteligenco, ki obsega čudežno moč zdravljenja oziroma celjenja.

Joe nam v tej knjigi razkriva, da lahko vsakdo doživi čudežno ozdravljenje.

Ko spremenite svoje notranje stanje, lahko spremenite svojo resničnost, povezano z zunanjostjo oziroma okoljem. Joe mojstrsko pojasni verigo dogodkov, ki se začne z nameni, ki izvirajo iz čelnega možganskega režnja, potem pa se pretvorijo v kemične posrednike, imenovane nevropeptidi, ki pošiljajo signale po telesu in vklapljajo in izklapljajo gene.”

************

V slovenščino so prevedene naslednje knjige istega avtorja in so izšle pri založbi Primus: