V Zlati ladjici so se pogosto dogajale zanimive stvari. Tja so zahajale tudi študentke z drugih fakultet ter prisedale k našemu omizju. Kot je med mladimi navada, je pogovor hitro nanesel na to, kaj kdo študira.

Nekega dne, ko sva s Tomažem Križajem spet sedela v Zlati ladjici in so k nama prisedla neznana dekleta, je Križaj na vsakdanja vprašanja dal vsakdanji odgovor, in sicer, da sva študenta prava. No, v šali je dodal, da dela na Centru za sodobno oblačenje,[1] mene pa je postavil v vlogo zunanjega sodelavca revije Start.[2]

Iznenada je zanimanje za naju, zlasti pa za manekenstvo in fotomodele silovito naraslo. Dekleta so želela izkoristiti nenadejano priložnost in kar takoj preveriti svojo primernost za poklic manekenke ali fotomodela. Ni nama preostalo drugega, kot da sva začela testirati in inštruirati dekleta za ta poklic kar tam, v Zlati ladjici. Poučevala sva pravilno manekensko hojo: noga pred nogo, pokončna drža s knjigo na glavi in pogledom, uprtim naprej, vzravnano telo, rahlo zibanje v bokih in vse, kar sva pač vedela o tej temi in kar sva se uspela v naglici domisliti.

Neka mladenka, sicer polnejše postave, je bila zelo zagnana in osredotočena na to, da bi dosegla manekensko postavo. Svetovala sva ji, da na nekaterih mestih zmanjša obseg in obline ter začne resno trenirati in da sva ji pripravljena pomagati pri začetnih treningih. Strinjala se je in dogovorili smo se za termin.

Tomaž Križaj kot bivši atlet kranjskega atletskega kluba Triglav je imel v tistih časih dostop na kranjski stadion, v garderobe in spremljajoče objekte, zato sva ji rekla, naj pride kar na stadion, kjer bo dobila nadaljnja navodila.

Res smo se kmalu dobili na stadionu v Kranju in začeli z delom. Obleči je morala anorak, saj je takrat veljalo, da se hitreje znebiš maščob, če se potiš v nepredušnih oblačilih. Potem je Tomaž začel s treningom teka, jaz pa sem nekaj zapisoval v blok. Dekle je bilo nenavadno zagrizeno, celo preveč za svojo takratno kondicijo in je tisti dan teklo kot za stavo.

Po opravljenem treningu in po tuširanju sva ji nazorno pokazala mesta na telesu, kjer mora zmanjšati obseg. Tomaž ji je kar s flomastrom narisal območja, na katerih mora še posebej delati: notranja stran stegen, del zadnjice in trebuha …

Po tem treningu sva izgubila stik z dekletom. V tistem času še nismo imeli mobitelov ne interneta, še hišni telefoni so bili redki in tako ne veva ničesar o njeni nadaljnji manekenski karieri.

V Zlati ladjici pa je nisva več srečala.

[1] Center za sodobno oblačenje je bila v sedemdesetih in osemdesetih letih ustanova, nekakšen inkubator za vse, kar je bilo povezano z modo ter z lepoto in mnoge manekenke ter kandidatke za bodoče mis lepote so tam začenjale svojo kariero.
[2] Start je bila nekdanja zagrebška revija za moške po vzoru Playboyja, ki je odkrivala in uveljavljala nove manekenke in lepotice v Jugoslaviji.

VEČ O KNJIGI IN NAKUP