Naberite si delikatese in vitamine v naravi. Divje rastline ponujajo obilje dragocenih mineralov, ki jih gojene rastline ne. Divje rastline se morajo same brez naše pomoči boriti za preživetje in ob tem razvijajo nujno potrebne snovi, da krepke in zdrave preživijo zimo in sušo. Uživanju teh rastlin pa doda našim celicam tisto, česar nam »razvajene« gojene rastline ne morejo.
Na naslovnici je nekaj divjih rastlin, ki jih lahko nabirate že sedaj v marcu. Trobentice zagotovo poznate. Morda nekateri še niste vedeli, da jih lahko jeste. Na levi strani je nekaj listov regačice. Te ni težko najti v naravi. Pa tudi marsikateri vrtnar jo pozna kot nadležen plevel. Za trobentico je dlakava penuša. Potem sta tu še čemaž s čebulico in gozdni regrat.
Nekaj namigov za uporabo
V knjigah Daria Corteseja in tudi na spletu boste našli mnogo receptov za pripravo divjih rastlin. Tukaj bom napisala samo nekaj »hitrih« in presnih idej.
Regačica
Regačico (na sliki levo) lahko jemo presno ali kuhano. Ima dokaj izrazit okus, zato jo začetnikom priporočam v malih količinah, da se navadijo okusa. Nabiramo mlade liste, ker imajo starejši še intenzivnejši okus.
Mlade surove liste dodajte solatam.
Če ste je nabrali malo več, pa jo lahko podušite na čebuli, lahko tudi samo na maščobi, dodate česen ali čemaž, solite in poprate. Lahko je priloga krompirju, pri tem mislim na krompir v kosih ali pire, in k polenti. Ali pa vse skupaj kar premešate podobno kot krompir z blitvo.
Trobentice
So nežnega in prijetnega okusa, uživamo pa cvetove in mlade liste. Rastline pri tem ni treba uničiti. Trobentice bi bilo škoda kuhati, zato jih uživamo le surove, najbolje kot dodatek sveži listnati zelenjavi. Pa še dekorativna bo.
Dlakava penuša
Okus spominja na krešo. Dlakava penuša (na sliki v sredini zadaj) rada raste tudi po vrtovih in njivah. Uživamo liste in cvetove, najraje presno v solatah. Če pa smo je obilo nabrali, jo lahko surovo zmešamo z vročim krompirjem v kosih in začinimo s poprom ter dobrim oljčnim ali bučnim oljem po okusu.
Sicer pa o dlakavi penuši najdete več podatkov tu: Dlakava penuša
Čemaž
O čemažu obstajajo mnogi recepti. Tudi v Kuhariji za enega smo o tem že pisali. Za danes je tu ideja o popečeni polenti in čemažu v bučnem olju – glej sliko. Hitro in enostavno. Čemaž, seveda, predhodno sesekljamo, solimo in nanj nalijemo bučno, oljčno ali katero drugo kakovostno olje. Najlažje to storimo v skledici, kjer sestavine premešamo, nato pa preložimo v steklen kozarček, zapremo in shranimo na hladnem. Če ga pripravljamo za takojšnjo uporabo, potem solimo le malo. Če ga želimo hraniti več mesecev, takrat pa kar obilo solimo, da se ne bi pokvaril. Tak je potem najbolj primeren za dodajanje jedem.
Več informacij pa tu Presni prigrizki iz čemaža in tu: Uporaba zamrznjenega čemaža
Gozdni regrat ali navadna smrdljivka
Za to res krivično ime se imamo zahvaliti Carlu Linneju, ki je rastlino poimenoval Aposeris foetida, mi pa smo to poslovenili. V resnici je gozdni regrat (na sliki skrajno desno, sestavljen v rozeto kot jo lahko vidite v gozdu) prijetno in nežno dišeča rastlina in njen vonj in okus spominjata na kuhan krompir.
Kot pove ime, raste le v gozdu. Ko nabiramo gozdni regrat, ne izrežemo celotne rozete kot to počnemo pri travniškem regratu, ampak obtrgamo liste. Kadar smo ga nabrali obilo, pa ga lahko jemo samega kot katerokoli drugo listnato solato ali regrat. Po želji dodamo vroč krompir, fižol ali lečo ali pa nič drugega razen zabele.
Če smo nabrali le nekaj rastlinic
Super! Potem bomo solato iz trgovine kulinarično in vitaminsko obogatili in dodali teh nekaj divjih rastlinic in solato začinili kot običajno.
Podajte se v gozd in travnik. Nadihajte se svežega zraka. Pokažite otrokom, katere užitne in okusne rastline rastejo v naravi, da ne bodo odrasli v veri, da obstaja le solata iz trgovine. Če pa ste glede divjih rastlin tudi sami nevedni, pa povabite s seboj prijatelje, ki se na to spoznajo. Verjemite, ne bo vam žal!
Regrat
Hren kot zdravilo
Leave A Comment