Največ receptov pozna por v juhi ali v pitah in zloženkah, toda z njim je moč pripraviti tudi druge okusne jedi, v katerih je por kar glavni igralec. Poleg kulinarične privlačnosti pa je za te jedi značilen še kratek čas priprave.

Sicer pa je por izjemno živilo tudi po svoji prehranski vrednosti. Vsebuje namreč vitamine A,C, B1, B2, B6, E, poleg tega pa balastne snovi in minerale kot so kalij, fosfor, magnezij in železo, pa še kaj bi se našlo ob natančnejši raziskavi.

Po okusu je precej nežnejši od čebule in ga tako lahko surovega uživajo tudi tisti ljudje, ki jim je čebula preostra.

Na vrtovih poznamo letni in zimski por, torej ga lahko imamo pri roki vse leto.

Recept

Sestavine za 1 osebo

1 srednje velik por

1 čebula

1 korenček

1 rdeča koničasta paprika

2-3 stroke česna

1 žlica svežega timijana (na vrtovih ga najdeš vso zimo)

1 pest ali pol konzerve kuhanega fižola

1 žlica temne sojine omake

Nekaj kapljic tabasca

Por s fižolom

Por dodaš na prepraženo čebulo, papriko in korenček.

Postopek

  • Na oljčnem olju ali maščobi po izbiri prepraži sesekljano čebulo, dodaj na tanko narezan ali nastrgan korenček ter na tanke rezine narezano rdečo papriko. Pomešaj in praži 1-2 minuti. Nato dodaj nekaj žlic vode, da se jed začne dušiti.
  • Por vzdolžno prereži na polovico ali na četrtine, če je večji, nato ga pa nareži na pol do en centimeter široke rezine. Lahko ga pa mirno narežeš na tanjše ali širše kolobarje.
  • Ko je paprika že malo mehka, dodaj najprej zelene dele pora in pomešaj, čez kaki 2 minuti pa še bele dele, ki so bolj nežni. Po potrebi dodaj še malo vode, da se jed duši in ne praži.
  • Sedaj sta na vrsti sesekljan česen in kuhan fižol. Dodaj ju k poru, premešaj in po potrebi dodaj še malo vode, da se jed ne bo presušila, ampak po imela bolj konsistenco omake.
  • Dodaj še sojino omako – ne preveč! Poskusi in šele sedaj lahko dodaš manjkajočo sol.
  • Potreseš s svežim timijanom, premešaš in serviraš.

Tabasco pride na vrsto šele pri mizi. Timijan in sojina omaka dasta jedi karakter, nekaj kapljic tabasca pa ga dopolni.

Če se ti zdi, da je to premalo za samostojno jed, no, potem pojej pa še kos kruha ali pa še eno porcijo. In, če nisem omenila sklede sveže solate, to ne pomeni, da ne sodi poleg. Pa še kako sodi zraven! Pa tudi nekaj volumna v želodcu bo zapolnila.

Dober tek!

Zgodba o divjem poru v slovenski Istri

Dobro desetletje sem živela v prekrasni vasici Koštabona v koprskem zaledju. Že prvo pomlad sem opazila po koronah (to je izraz za robove teras, kjer so oljčniki ali trte) obilna rastišča pora. Ker sem vedela, da imamo v Sloveniji vsaj 15 vrst divjih lukov, sem takoj pomislila: glej, glej, divji por!

In sem ga veselo nabirala in delala iz njega različne jedi, še največkrat pa v tistem obdobju t.i. frtaljo z jajci.

Čudno se mi je edino zdelo, da raste le po robovih teras in ne kar počez. In sem izvedela zelo zanimivo zgodbo o zgodovinskem poreklu tega divjega pora v Istri. Zaupal mi jo je, danes žal že pokojni, zgodovinar in poznavalec istrske kulturne dediščine, Alberto Pucer.

Takole gre:

Pred dobrimi 200 leti je naše kraje zasedel Napoleon in svojo vojsko za štiriletno obdobje Ilirskih provinc namestil po Istri. To vojsko je bilo treba hraniti. Napoleon je bil znan po tem, da so morali vojaki jesti veliko čebule in pora. Pora v naših krajih takrat še niso poznali. Zato so Francozi kmetom svetovali (bolj verjetno: so jim ukazali) saditi por in jim dali tudi seme. In tako so začeli po istrskih terasah saditi por.

No, verjetno se je ljudem to tudi izplačalo, saj je Napoleonova vojska hrano plačevala, istrska zemlja pa je sicer dajala kaj težek kruh.

Ko je francoska vojska po štirih letih pospravila svoja šila in kopita in se vrnila, od koder je prišla, pa po poru ni bilo več povpraševanja. Domačini sami se ga niso navadili jesti in kaj naj zdaj z njim? Preorji, so rekli, in so ga preorali ter na njegovo mesto posadili druge poljščine. Por pa se zelo rad razmnožuje. Ima velike kobulaste cvetove, v katerih je množica drobnih črnih semen, ki se rada primejo v zemlji.

In tako se je francoski por po robovih istrskih teras obdržal vse do danes.

Tukaj si lahko ogledate še recept za Por na buzaro.