Pravo dovoljenje za taborjenje in prijatelji

Pravo dovoljenje

Štirje prijatelji še iz šolskih časov so vse od konca šolanja enkrat letno odšli na večdnevno taborjenje k bližnjemu jezeru in lovit ribe.

Nekoč pa Janezu žena le nekaj dni pred odhodom prepove odhod na letno kampiranje. Janezovi ribiški kompanjoni so bila zaradi tega zelo vznemirjeni in nesrečni, vendar niso vedeli, kaj storiti.

Dva dni kasneje so se pač brez njega podali na taborjenje. Ko prispejo na njihovo stalno mesto v kampu, pa zagledajo tam Janeza, ki lepo sedi pred svojim šotorom, si peče klobase na ognju in pije hladno pivo.

»Strela jasna Janez! Koliko časa pa si že tu?« so prijatelji resno šokirani.

»Tukaj sem že od sinoči«, reče Janez.

»Kako ti je vendar uspelo pregovoriti ženo?!«

»Oh, kar sama od sebe mi je dovolila.«

»Kaaaj?!«

»Ja. Včeraj zvečer, ko sem počival na kavču, se mi je prikradla od zadaj in mi z rokami pokrila oči in rekla, naj uganem, kdo je. Ko sem se obrnil, sem videl, da je oblečena v prozorno spalno srajco. Prijela me je za roko in me odpeljala v spalnico, kjer so bile prižgane sveče in povsod po postelji in po tleh so bili posuti listi vrtnic kot v kakšnem filmu. Pred nedavnim je menda prebrala knjigo 50 odtenkov sive ali nekaj takega… Na posteljnih stranicah pa so bile pritrjene lisice in vrvi. Rekla mi je, naj jo zvežem in pripnem na posteljo.

To sem res naredil in potem je rekla: »Srček, sedaj lahko storiš, karkoli želiš.«

No, in tako sem sedaj tukaj!«