Zgodb s prevozov je skoraj toliko kot prevozov. Tudi sam včasih peljem koga in tudi sam grem včasih na prevoz.

Nekoč sem prisedel v avto, ki ga je vozil zelo zanimiv voznik. Povedal je, da je asistent na medicinski fakulteti. Med vožnjo sva se zapletla v politično debato o današnjem času. Vožnja je kar prehitro minila. Ko me je na dogovorjenem mestu izpustil iz avta, sem ga lepo pozdravil in odšel.

Čez nekaj časa pa sem ugotovil, da mu nisem dal običajnega prispevka za prevoz. Poklical sem ga in se mu opravičil ter prosil, naj se naslednjič oglasi pri meni v lokalu, da mu dam, kar mu pripada.

On pa je rekel: »Je že v redu!« in nisem ga več videl. Vendar imam še danes slabo vest, ko se spomnim te nadvse prijetne vožnje.

Justin Ganoni

Prejšnja zgodba: Ko bi še Hitchcock obmoknil

Slabe vesti pa zagotovo nista imela sopotnika v naslednjih dveh zgodbah: Pozabljivci in neotesanci