Fotograf M i r k o P a j e n k in pesnik M i r o s l a v T i č a r
Bil sem iskalec ljubezni,
tisti ponižno ponosni,
skrivajoč se za krhkimi besedami.
Ril sem po zemlji kot merjasec
splezal na kozorogove strmine,
plaval čez ožine samosti.
Bila je stalno na dosegu roke,
bohotna v svoji zapeljivosti,
a nikoli dotakljiva …
Umik jo je delal živo,
vedno znova na preži za plenom,
a sam s potočenim kolenom.
Ko sem zastal ob poti
z razbitim srcem v rokah,
mi je sonce poklonilo pomežik.
Sedaj odprt kot posoda zrelosti
čakam spokojnih misli,
da jo napolnijo jutranji žarki.
Z njo cvetlice ob poti zalivam
in odžejam popotnike daljne.
zdaj sem pri njej doma.